Program SMC Radovljica

Projekti, ki jih izvajamo v LO SMC Radovljica:

1. Izvajanje PR in informacijskih aktivnosti LO SMC Radovljica.

2. Izgradnja Blejske obvoznice:

Pogovori o južni in severni obvoznici na Bledu se vlečejo že več desetletij in zadnji čas je, da nekaj s skupnimi močmi postorimo ter premaknemo ta problem z mrtve točke. Ne strinjamo se z nekaterimi pavšalnimi odgovori, da se ne more kaj dosti pomagati pri obvoznicah na Bledu. To enostavno ne drži, saj je edina prava pot ta, da je potrebno najti rešitev in to je edini odgovor, ki ga ljudje lahko sprejmejo, razumejo in si ga tudi zaslužijo. Vemo da je zaupanje v politiko v teh kriznih časih na nizki ravni, a ravno SMC ima sedaj v rokah vajeti, ko lahko prinese spremembe in napredek, tudi pri izgradnji obvoznic na Bledu. Oba svetnika SMC v Občinskem svetu Občine Bled sta pri izpostavljanju in reševanju te problematike zelo aktivna in prodorna. Problematiko obvoznice na Bledu predstavljata tako na nivoju lokalne kot tudi državne politike, aktivno se zavzemata za uspešno rešitev te problematike in sodelujeta tudi v sklopu civilne iniciative. Kot člana SMC pa širita zavedanje o nujnosti ukrepanja tudi na Vlado RS in njen ministrski zbor. Bled mora postati lepši in prometno bolj urejen kraj. Glavni akterji pri tem pa so lahko in morajo biti tisti, ki so Sloveniji pokazali novo obzorje, nove možnosti za razvoj vseh nas. To je stranka SMC, predvsem pa njen predsednik Miro Cerar, ki je največ zastavil in je najbolj zaslužen za pozitiven premik vseh nas in naša države. Ti obvoznici sta lahko dokaz »zgodbe o uspehu« za celotno Gorenjsko in tudi širše. Kdor ima cilj, najde tudi pot.

3. Vzpostavitev helikopterske nujne medicinske pomoči.

4. Spodbujanje socialnega podjetništva in zagon Središča ponovne uporabe (trgovina Brvač) v prostorih Zbirnega centra Komunale Radovljica, d.o.o., s podporo Občine Radovljica ter pod vodstvom Fundacije Vincenca Drakslerja: 

Središče ponovne rabe v Radovljici je v sredo 18.2.2015 pričelo s svojim delovanjem pod sloganom »Ko odpadni predmeti dobijo novo življenje«. Socialno podjetje Fundacije Vincenca Drakslerja so.p. skupaj s partnerjema Občino Radovljica in Komunalo Radovljica tudi v radovljiški občini želi ustvariti pogoje za spodbujanje ponovne rabe izdelkov. Prizadevanja so obrodila sadove in v zbirnem centru Radovljica, na naslovu Savska cesta 28, Radovljica, je zaživela Štacuna Brvač – središče ponovne rabe Radovljica, ki je namenjeno sprejemu, obnovi in prodaji rabljenih predmetov. S ciljem promocije ponovne rabe, vas vabimo, da odvečnih predmetov ne zavržete, temveč jih oddate v kotičku za sprejem uporabnih predmetov v zbirnem centru Radovljica. V Fundaciji Vincenca Drakslerja so.p. bodo te predmete obnovili, jim dali novo uporabno vrednost in jih po ugodnih cenah ponudili v Štacuni Brvač, ki se nahaja ob čistilni napravi na zbirnem centru Komunale Radovljica. Projekt spodbuja ponovno rabo starih, zavrženih, neuporabnih ali odvečnih predmetov, prinaša pa tudi velik prispevek vključevanju ranljivih ciljnih skupin ljudi v družbo in življenje.

5. Spodbujanje lokalne trajnostne samooskrbe: 

Bled z okolico zajema 298 kmetij, le 23 od tega se jih ukvarja z dopolnilno dejavnostjo, 77 pa je samozaposlenih kmetov. Prevladuje pašna živinoreja in krmne kulture. Samozadostnost npr. z mlekom je cca. 120%, medtem ko je z zelenjavo ta samo cca. 20%. Če ob strani pustimo neugodno alpsko klimo in druge naravne vplive za vzgojo zelenjave (ki bi jih lahko preprosto reševali z dopolnitvijo pridelave v rastlinjakih), lahko izpostavimo predvsem nezainteresiranost kmečkega prebivalstva. Cilj enega izmed pomembnejših področij oz. priložnosti občine Bled za njen nadaljnji razvoj (poleg ceste seveda) je lokalna trajnostna samooskrba oz. vsaj povišanje stopnje le-te. S tem bi lahko posegli na več problematičnih področij, ki so pravzaprav tudi del programa SMC: ohranitev in razvoj kmetij ter podeželja, ustvarjanje novih delovnih mest, preprečevanje bega mladih iz podeželja, oživitev opuščenih zemljišč, ustvarjanje dodane vrednost in povečanje prihodke za omilitev morebitnega negativnega vpliva davka na nepremičnine, povečanje skrbi za naravo in prebivalce, zmanjševanje onesnaževanja. Potrebujemo izvajanje nadaljnjih akcij in s tem premik stopnje samooskrbe na višjo raven. Na podlagi raziskave in analize, izvedene med kmeti ter med potrošniki bomo znali poiskati priložnosti in možnosti za udejanjanje naših ciljev. Namen projekta je povezati obe strani (prodajalce in kupce, oz. pridelovalce in potrošnike) in jim pomagati pri prvih korakih (predvsem pa kmetu prepustiti dovolj velik zaslužek, kateri je sedaj v rokah trgovcev posrednikov, da bo celotna zadeva ekonomsko upravičena). Pri sami izvedbi bomo skušali zajeti dobre primere iz prakse (npr. Zadruga Dobrina MB, Jarina, Ajdna, …), skušali uvesti tako navadne kot tudi elektronske tržnice, odkupovati od »mikro« proizvajalcev, ozaveščati prebivalce, spodbujali mlade kmete, itn.

6. Razvoj lesnopredelovalne industrije,

7. Spremembe Zakona o prometnih prekrških:

Predlagamo, da se denarne kazni za prometne prekrške (kasneje tudi vse denarne kazni po kazenskem zakoniku) odmerijo glede na finančno sposobnost kaznovanega. Tak način kaznovanja je skladen tudi z ustavo, ki govori o enakosti pred zakonom za vse. Enakost pred zakonom v tem primeru pomeni enako kaznovani, ne pa plačevanje enakih zneskov. Če je na primer socialno ogrožena oseba kaznovana z 200 € kazni, jo to lahko pahne pod eksistenčni minimum, bogataš pa take kazni sploh ne občuti. V resnici sta ti dve osebi kaznovani zelo različno, čeprav z enako vsoto denarja. Tovrsten način imajo v Švici, pa tudi nekatere druge evropske države upoštevajo tak kriterij.